Kvaliteta in učinkovitost v raziskovanju in razvoju novih farmacevtskih produktov: Športni pristop in prejemljivost

V Sloveniji se raziskovalna in razvojna (R&D) dejavnost v farmacevtskem sektorju odigrava ključno vlogo v preprečevanju bolezni in popravljanju zdravstvenih težav. Po podatkih Družbe farmacevtskih podjetij Slovenije (DFS) se na slovenskem trgu leta 2022 nahajajo več kot 2000 različnih farmacevtskih produktov, od česar je več kot 1500 v obliki generičnih lekarstev. To število pokazuje, kako je Slovenija neodvisna od izvoza, a tudi kako močno se oslanja na domače in evropske izdelovalce. Farmacevtski sektor je v Sloveniji tudi ena najpomembnejših gospodarskih dejanj, ki generirajo več kot 10 milijard slovenskih tovarnic in predstavljajo približno 12 % celotnega izvoza. www.duospin-si.si/sllsi575

Povprečna doba do ključnega uspeha

Proces od ideje do uveljavljanja novega farmacevtskega produkta običajno traja več kot deset let in sega v srednje 12–15 let. Po podatkih Evropske agencije za zdravila (EMA) se za razvoj in certifikacijo novega lekarstva poteka več kot 1,3 milijarde evrov. To je zelo visoka investicija, zato so farmacevtski podjetja pogosto na poti, da uveljavijo učinkovite in prejemljive strategije za raziskovanje in razvoj. V Sloveniji so najpomembnejši raziskovalni centri kot je Institut Jožef Stefan, ki sodelujejo z več kot 100 farmacevtskimi podjetji na evropskem trgu. To sodelovanje omogoča delitev stroškov in učinkovitejšo raziskovalno dejavnost.

V Sloveniji je več podjetij, ki se ukvarjajo s razvojem in proizvodnjo lekarstev, kot je na primer podjetje Galenika, ki je eno najstarejših in najpomembnejših farmacevtskih podjetij v državi. Podjetje je leta 2021 doseglo preobrat od 1,2 milijarde evrov, kar je pokazalo, kako je sektor močno razvit in učinkovit. Druga pomembna ustanova je tudi Farmacevtski inštitut Slovenije, ki se ukvarja s raziskovanjem in razvojem lekarstev za specifične zdravstvene potrebe.

Vpliv športnih metod na učinkovitost

V zadnjih letih se pojavlja več razprav o vplivu športnih metod in analitičnih tehnik na učinkovitost farmacevtskih raziskav. Na primer, metoda high-throughput screening (HTS) omogoča hitro preiskovanje več tisoč molekul za potencijalno učinkovito lekarstvo. To tehniko so na primer uporabljali pri razvoju lekarstva za COVID-19, kjer so se raziskovalci hitro preiskovali možnosti za preprečevanje in popravljanje virusne bolezni. V Sloveniji je to tehnika še vedno v fazi izboljšovanja, vendar so se raziskovalci začeli bolj osredotočiti na kombinacijo tradicionalnih metod s modernimi tehnologijami.

Športni pristop v farmacevtskem raziskovanju pomeni tudi boljšo koordinacijo med raziskovalci iz različnih področij. Na primer, ko se med raziskovalci iz farmacije, biokemije in računalniških znanosti sodelujejo v istem projektu, se lahko doseže učinkovitejša in hitrejša raziskovalna dejavnost. To je pomembno, ker se farmacevtski razvoj ne more odvisiti le od laboratorijskih rezultata, temveč tudi od praktičnih testov in prejemljivosti na pacientih.

Prejemljivost in učinkovitost na trgu

Prejemljivost novega lekarstva je ena najpomembnejših razlogov za to, ali bo produkt uspešen na trgu. Po podatkih EMA je več kot 90 % novih lekarstev, ki so prošnile za certifikacijo, odbijeno zaradi neprikladnosti ali neprejemljivosti. To pomeni, da je učinkovitost raziskovalnih metod ključna za uspeh na trgu. V Sloveniji je pomembno, da podjetja in raziskovalci sodelujejo s pacienti in zdravniki, da bi ugotovili, kateri lekarstva so najprejemljivnejša in najučinkovitejša.

• V Sloveniji je leta 2022 na trgu več kot 2000 različnih farmacevtskih produktov.
• Proces od ideje do certifikacije novega lekarstva traja več kot 12–15 let.
• Podjetje Galenika je leta 2021 doseglo preobrat od 1,2 milijarde evrov.
• Metoda high-throughput screening (HTS) omogoča preiskovanje več tisoč molekul.
• V Sloveniji je Institut Jožef Stefan eden glavnih raziskovalnih centrov v farmacevtskem sektorju.

V zadnjem času se pojavlja tudi več raziskav o vplivu digitalnih tehnologij na farmacevtske raziskave. Na primer, uporaba umovskih sistemov in šibkih strokovnosti lahko omogoča hitrejše preiskovanje možnih lekarstev in njihovo prejemljivost. To je pomembno, ker lahko omogoča hitrejše uveljavljanje lekarstev na trgu in zmanjšanje času med raziskovanjem in certifikacijo. V Sloveniji so se raziskovalci začeli bolj osredotočiti na kombinacijo tradicionalnih metod s modernimi tehnologijami, da bi dosegli najboljše rezultate.

Zaključek: Prihodnost in izzivi

Farmacevtski sektor v Sloveniji je močno razvit in ima močno vlogo pri raziskovanju in razvoju novih lekarstev. Prihodnost sektorja je povezana s učinkovitostjo in prejemljivostjo novih produktov, ter s pomočjo športnih metod in tehnologij. Pomembno je, da se raziskovalci in podjetja sodelujejo s pacienti in zdravniki, da bi ugotovili najučinkovitejša in najprejemljivnejša lekarstva. Izzivi, ki jih moramo rešiti, so zmanjšanje časa med raziskovanjem in certifikacijo, ter zmanjšanje stroškov raziskav. To bo omogočilo boljšo konkurenco na evropskem in svetovnem trgu.